Človek je v svojem razvoju vedno iskal snovi, s katerimi si je olajšal oziroma izboljšal svoje življenje. Pri tem so imele in imajo pomembno vlogo kovine, posebno vlogo pa so imela tudi območja, kjer so našli minerale, nosilce kovin. Med njih seveda uvrščamo tudi območje Severnih Karavank s Peco in Uršljo goro, katerih notranjost je zaradi pridobivanja kovin prepredena s številnimi rovi. Za mežiška svinčevo-cinkova orudenja je značilna enostavna mineralna sestava. Trenutno je znanih 30 različnih mineralov. Prvotni minerali so galenit, sfalerit, vurcit, markazit, pirit, dolomit, kalcit, fluorit in barit, sekundarni minerali, ki nastopajo v oksidacijski coni pa ceruzit, anglezit, wulfenit, minij, masikot, litargit, hidrocinkit, smithsonit, greenokit, melanterit, limonit, … Svinčevo-cinkova ruda vsebuje zelo malo slednjih prvin, v nekoliko večjih koncentracijah nastopata v sfaleritu le kadmij in germanij. Iz komercialnega vidika sta bila najpomembnejša rudna mineral galenit (svinčev sijajnik), s kemijsko sestavo PbS, in sfalerit (cinkova svetlica), s kemijsko sestavo ZnS. Pri oksidacijskih procesih so nastali sekundarni minerali, od katerih je bil že od nekdaj najbolj poznan mineral wulfenit (PbMoO4), različnih kristalnih oblik in intenzivnih rumeno-rjavih barv. Rudnik Mežica je poznan kot evropsko najbogatejše nahajališče minerala wulfenita. Kalcit (CaCO3)je najpogostejši mineral mežiških rudišč. Ker je jalovinski mineral, mu v preteklosti niso posvečali prevelike pozornosti. Poznan je po lepih kristalnih oblikah. Kristali so prozorni, zaradi vključkov pa so lahko različno obarvani in/ali prekriti s tankimi prevlekami železovih oksidov.
Več zanimivih informacij o mineralih mežiških rudišč je na voljo v prispevku na povezavi:
https://www.zobodat.at/pdf/Scopolia_Suppl_3_0032-0051.pdf
